Podnebne razmere v Colchagui so stabilne oziroma predvidljive, kar omogoča, da leto za letom grozdje doseže optimalno zrelost. Kar je pomembno predvsem za sorto carmenere, saj ne dežuje do trgatve. Čas, ko v Colchagui grozdje dozori, je od konca februarja do začetka maja. Temperaturo v dolini uravnavata dva stalna mrzla zračna tokova z Andov in Pacifika, ki omogočata, med drugim, dober razcvet trte. Deževno obdobje nastopi v maju in se konča septembra. Od približno 15. septembra do začetka naslednjega leta ne pade skoraj niti kaplja dežja. Hkrati gre za območje brez industrije, kar pomeni, da ni onesnaževanja. Poleti (od decembra do februarja) so dnevne temperaturne razlike visoke: čez dan med 15. in 16. uro dosegajo okoli 30 stopinj, ponoči pa 12 stopinj, zaradi česar grozdje zori počasi in optimalno, kar je posredno povezano s vrhunsko kakovostjo vin. Za enologe je to zelo pomembno, saj lahko trgajo po vrstah. »Ker vreme ne pritiska, lahko trgatev sledi sortam, ki dozorijo v različnih obdobjih. Zato pravijo, da je trgatev v Čilu večna. Francoski enologi, ki delajo pri nas, dobesedno norijo, saj delajo tri mesece tako rekoč 24 ur na dan, da ne govorimo o pozni trgatvi,« pripoveduje Wilkins. Najprej trgajo bele sorte, kot so chardonnay, viognier, pinot in sauvignon blanc, sledijo rdeče sorte, začenši z merlotom, ki mu sledijo malbec ter različne vrste caberneta, na koncu pa pride na vrsto carmenere.