Trganje grozdja Jagode belih sort postajajo vse bolj prosojne, kar nam da vedeti, da je grozdje dozorelo. Za vinogradnike, ki pridelujejo grozdje za vino, je najbolje, da dozori naenkrat in ga trgajo sočasno, na vrtni brajdi pa se lahko zorenje močno zavleče. To je dobro, še posebej v letih, ko je pridelka veliko in ga ne moremo sproti porabiti. Grozdje v senci dozori kasneje kot tisto na soncu, ki je praviloma bolj okusno. V okvir Pridelek lahko za nekaj časa tudi shranimo, in sicer tako, da najprej odstranimo vse nagnite in poškodovanje jagode, potem pa tako očiščene razporedimo eni plasti v zaboje ali na polico. Lahko jih tudi nanizamo npr. na vrvico, žico ali palico. Prostor naj bo hladen in primerno vlažen. Včasih so grozdje shranjevali tako, da so ga razprostrli po slami. Narezali so ga skupaj s šparoni, ki so jim odstranili liste. Pri tovrstnem shranjevanju se grozdje sicer nekoliko izsuši, je pa zato bolj sladko. Sušenje upočasnimo, če damo šparone z grozdjem v posodo z vodo, podobno kot rezano cvetje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Trganje trganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
grozdja grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
belih bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
sort sorta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
postajajo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
prosojne prosojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vedeti vedeti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dozorelo dozoreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Za za predlog; tožilnik
vinogradnike vinogradnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
pridelujejo pridelovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
vino vino samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolje dobro splošni prislov; presežnik
da da podredni veznik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naenkrat naenkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
trgajo trgati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sočasno sočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
vrtni vrten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
brajdi brajda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zorenje zorenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
zavleče zavleči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dobro dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
posebej posebej splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pridelka pridelek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
moremo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
sproti sproti splošni prislov; nedoločena stopnja
porabiti porabiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
senci senca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kasneje kasno splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
soncu sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
okusno okusno splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; tožilnik
okvir okvir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Pridelek pridelek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
tudi tudi členek
shranimo shraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
sicer sicer členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
najprej najprej splošni prislov; presežnik
odstranimo odstraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
nagnite nagnit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
poškodovanje poškodovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
jagode jagoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
očiščene očiščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
razporedimo razporediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
eni en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, mestnik
plasti plast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; tožilnik
zaboje zaboj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; tožilnik
polico polica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
nanizamo nanizati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
npr. npr. okrajšava
na na predlog; tožilnik
vrvico vrvica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
žico žica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ali ali priredni veznik
palico palica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hladen hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
primerno primerno splošni prislov; nedoločena stopnja
vlažen vlažen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
shranjevali shranjevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
razprostrli razprostreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
po po predlog; mestnik
slami slama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Narezali narezati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
skupaj skupaj splošni prislov; nedoločena stopnja
s z predlog; orodnik
šparoni šparon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jim on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
odstranili odstraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
liste list samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Pri pri predlog; mestnik
tovrstnem tovrsten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
shranjevanju shranjevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
grozdje grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sicer sicer členek
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
izsuši izsušiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
sladko sladko splošni prislov; nedoločena stopnja
Sušenje sušenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
upočasnimo upočasniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
damo dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
šparone šparon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
z z predlog; orodnik
grozdjem grozdje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
v v predlog; tožilnik
posodo posoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
z z predlog; orodnik
vodo voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
podobno podobno splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
rezano rezan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
cvetje cvetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: Moj mali svet
avtor: neznani novinar