Ena od možnosti, ki še ni dokončno usklajena, je torej, da bi predpis EU še dovoljeval dosladkavanje proizvajalcem z manj kot enim hektarom vinogradov in ki ne oddajo grozdja v kleti. Ker pa v Sloveniji, kot pravi Tometova, mali vinogradniki večinoma oddajajo grozdje v kleti, zanje ta izjema ne bi bila uporabna. »Zato Slovenija še vedno vztraja pri dopuščanju dosladkavanja, ker je to tradicionalna praksa in ker je to v letih, ko so vremenske razmere neugodne, za marsikaterega pridelovalca vina tudi edina možnost. Pri nas je obogatitev s koncentriranim moštom od dva do trikrat dražja kot obogatitev s sladkorjem, zato bi ta prepoved dosladkanja imela zelo negativne posledice. Pri dosladkanju vztrajajo tudi Nemčija in vse države, kjer niso dovolj ugodni vremenski pogoji, tudi Francija je nekje vmes, njihov severni del potrebuje dosladkavanje, južni ne,« še pojasnjuje državna sekretarka.