Na poti na Štajersko se v Slovenskih Konjicah najprej srečamo s prelepo lego Škalce, ki jo je vredno obiskati. Sivi pinoti in renski rizlingi z visoko vsebnostjo etanola dokazujejo, da je bilo grozdje ob trgatvi zelo zrelo. Ker so vina resna in močna, niti ni čudno, da so našla pot na ameriški trg. Pravzaprav je do sedaj prevladovalo zmotno prepričanje, da so štajerska vina predvsem lahka in kisla ali pa pretirano sladka. Škalce so dokaz, da komaj sto kilometrov iz Ljubljane srečamo vina, ki so po mednarodnem okusu. Ko se iz Maribora zapeljemo v dolino Pesnice in na pobočjih zagledamo vinograde, bi morali vedeti, da so vina iz teh krajev vedno romala na dunajski dvor. Mariborski podokoliš nasploh odlikujejo mineralni, po kerozenu dišeči renski rizlingi, kar je všeč nemškim pivcem, mi pa smo bolj vajeni cvetnih zaznav. Zato ni čudno, da se na etiketah rade znajdejo cvetice, ki poskušajo povedati, da gre za vina z elegantno cvetico. Rumeni muškat in muškat ottonel pa dopolnita paleto intenzivno dišečih vin. Od Maribora se odpeljemo proti Gornji Radgoni. Radgonske gorice so prijeten gričevnat svet, ki je sinonim za imenitni traminec, ranino in tradicionalne penine, ki že od leta 1852 naprej sodijo na vrh kakovostne piramide. V kapelskih goricah traminci dosežejo, kot pravijo enologi, alzaški slog, kar pomeni, da vinom ne manjka telesa, da je aroma široka in spominja na vrtnico ter da je vino lahko tudi suho in zato še bolj primerno za gostinstvo. Ker sodobni trendi zahtevajo bolj suha vina, je ranina kot odlična avtohtona sorta dala vina, ki dosežejo tolikšno polnost kot kakšno primorsko belo vino. Tudi penine niso več samo mlade in sveže. Pivcem se nudijo tudi takšne, ki so več kot pet let zorele na kvasovkah, kar da posebne značilnosti. Iz Kapele smo v slabi uri že v Ljutomersko-Ormoških goricah, ki so v zadnjih letih vznemirila angleški trg s svojimi sauvignoni, katerih vonj je podoben ribezu in papriki hkrati, zato ga iščejo angleški trgovci. Mednarodno znana enologinja Angela Muir je tem vinom pripisala svetovni ugled. V podokolišu Šmarje-Virštanj pa lepo pitka modra frankinja naznanja, da bo prva rdeča sorta na Štajerskem, ki bo prepričala slovenske pivce, da lahko tudi na severovzhodu države pridelujemo topla rdeča vina.