In kakšna je pridelava takšnih vin? Precej drugačna od klasične. Pomembno je, da vse sorte vin niso primerne za predikate. Za vina posebne kakovosti tudi niso primerna vsa vinorodna območja. Za pridelavo ledenega vina mora biti prisotna žlahtna gniloba, ki ob prezrelem grozdju daje vinu poseben okus. Trgatev predikatov se namreč začne, ko se normalna trgatev neha. "Bistvo trgatve grozdja za takšno vino je, da se začne v neobičajnem času," pravi Kaloh. "Grozdje se trga, ko ni redne trgatve, prvi predikat ponavadi deset dni po rednem času. Preseči mora namreč sladkorno vrednost triinosemdeset ekslerjev (mera za količino sladkorja), takšno vrednost pa grozdje dobi tako, da ga pustimo rasti dlje časa." Za normalno sorto, kot sta beli pinot ali sauvignon, zadošča 83 ekslerjev, pri predikatu pa mora vsebnost sladkorja preseči 90 ekslerjev. Prav sladkor je namreč tisti, ki določa kakovost grozdnega soka. Sledi izbor, nato jagodni izbor in na koncu še suhi jagodni izbor, če so razmere za ledeno vino. Pomemben pogoj za pridelavo ledenega vina je nekajdnevna neprekinjena temperatura najmanj -7 stopinj, pri kateri jagode zamrznejo, te pa potem stiskajo na mrazu. Za ledeno vino nameni Kaloh 2000 trsov na leto, kar zavzame pet do deset odstotkov normalne trgatve. Lani so Kalohovi pridelali 200 litrov ledenega vina. Pridela se ga tako, da pri stiskanju sok steče, voda pa zmrzne. Od tod ime za ledeno vino. Lanska letina je vsebovala 142 ekslerjev. Ko grozdje na trti zmrzne, se voda spremeni v led. V takšnem stanju se grozdje stisne in iz tega dobimo naravno zgoščen sok s posebnim značajem. Ledeno vino ima običajno zlatorumenkasto do zlatojantarno barvo, je posebnega vonja in okusa, ki spominja na žlahtnost suhega sadja. Skladno razmerje med alkoholom, kislino in ostankom nepovretega sladkorja je pri tej kakovosti bistvenega pomena za okus.