Malnaričevi imajo z gozdom vred 5,5 hektarja zemlje, kar je za preživetje sedemčlanske družine občutno premalo. Zato sta se Milan in žena Majda zaposlila. Z dvema plačama, delom njunih pridnih rok na domačiji ter pomočjo štirih otrok in Milanove mame so nekako preživeli. Ko pa je Milan pred dvema letoma pristal na čakanju, je spoznal, da ni druge rešitve, kot da se temeljito loti dela na kmetiji. Ker se na semiškem koncu s poljedelstvom in živinorejo zgolj životari, se je intenzivno usmeril v vinogradništvo. Na parceli, s katere so že dolgo krčili kamenje, pa je po posvetovanju s kmetijsko svetovalno službo zasadil intenzivni sadovnjak. Danes že spoznava, kako prav je imel. Morda bi kdo rekel, da je dva tisoč trt, kolikor jih raste v Malnaričevem vinogradu, malo, toda za Milana je bolj kot količina pomembna kvaliteta. Sedaj imajo še sorte za namizna vina, a jih nameravajo kmalu posekati ter zasaditi le vinske trte, iz katerih grozdja bodo pridelali vrhunska vina. Milan pravi, da ne nameravajo imeti več kot dva tisoč petsto trt. "Prepričan sem, da je prav v kakovosti vin rešitev za slovensko vinogradništvo. Na srečo tudi vse več ljudi pije kulturno, torej malo in dobro," pravi Milan, ki nima težav s prodajo svojih vin. Spoznali so jih že mnogi obiskovalci ne le iz Slovenije, ampak tudi iz drugih držav, ki so prišli k njemu na pokušnjo. Predvsem so znani njegovi laški rizling, šardone in sovinjon, za katere že leta na ocenjevanjih dobiva visoke ocene, zadnja tri leta pa so postala vrhunska. Iz velikega kupa priznanj, ki jih je dobil, potegne le najnovejša: na letošnji Vinski vigredi v Metliki je prejel tri velike zlate, eno zlato in srebrno medaljo, na sejmu v Gornji Radgoni dve zlati in eno srebrno, dobro se je uvrstil tudi na Vinskem sejmu v Ljubljani. Na lanskem ocenjevanju vin ob stoletnici Kmetijskega zavoda Maribor je bil Malnaričev suhi laški rizling drugi najboljši v Sloveniji. Seveda vsi ti uspehi niso le slučajni. Poleg znanja, ki ga Malnaričevi vložijo v pridelavo in predelavo grozdja ter kletarjenje, so posodobili tudi predelavo grozdja: kupili so pnevmatsko stiskalnico, temeljito obnovili klet, vrhunska vina pa sami stekleničijo. Milan potarna, da letošnja letina grozdja zaradi obilice dežja ne bo tako dobra kot lanska, toda ker vse grozdje predelajo sami in niso vezani na roke odkupa v vinski kleti, bodo pustili grozdje na trtah čim dlje. Upajo, da bo oktober bolj radodaren s sončnimi žarki.