trgátev, tudi brátev, bendíma (iz italijanščine vendemmia, trgatev), vinogradniška opravila, povezana s spravilom grozdja. Časovna razlika trgatve v vinskih rajonih med severovzhodno in jugozahodno Slovenijo je več kot mesec dni, čas trgatve je odvisen od vrst trte, geografskih razmer, lege vinograda. Določali so ga z upravnimi ukrepi, ki pa jih vinogradniki večinoma niso upoštevali; zdaj je trgatev povečini konec septembra in v začetku oktobra; posebne trgatve (pozna trgatev, trgatev jagodnega izbora, trgatev za ledeno vino) so pozneje, tudi v času zimske zmrzali. Kmečki vinogradnik je grozdje trgal največkrat z družinskimi člani in povabljenimi sorodniki, sosedi in prijatelji. V veleposestniških vinogradih so pri trgatvi delali najeti delavci, na Štajerskem tudi viničarji, na Goriškem koloni. Za rezanje grozdja so uporabljali žepne in vinogradniške nože (fòvč na Goriškem in Vipavskem, vínjek na Štajerskem); od srede 19. stoletja so se uveljavljale tudi trtne škarje. Grozdje so iz vinograda v posodah (škaf, brenta, košara) nosili v zidanico oziroma klet ali pa so ga stresali v sod ali kad na vozu. Najtežje je bilo delo brentarjev, ti so nosili grozdje iz vinograda. K trgatvi sodijo tudi nekatera kletarska dela. Za uspešnost trgatve je pomembno varovanje trtnih nasadov, ko grozdje zori. V severovzhodni Sloveniji še postavljajo v vinograde klopotce, da z ropotom odvračajo ptiče. Ob začetku trgatve so ponekod v Slovenskih goricah do obdobja po 2. svetovni vojni streljali z možnarji; ob obiranju grozdja tu in tam še zdaj trgači pojejo; v Slovenskih goricah so pred 2. svetovno vojno bráči, trgači, po trgatvi okrasili stiskalnico z grozdjem, iz grozdja so spletli tudi venec in ga podarili gospodarju. Ob trgatvi je bila v navadi boljša prehrana vinogradniških delavcev (pšenični kruh, potica, štruklji, pečeno meso, kuhana šunka, pršut) in še zdaj tudi zabava plesom, imenovana vinska trgatev. Bolj značilna je bila do 2. svetovne vojne, in sicer po gostinskih lokalih, predvsem septembra in oktobra. Ime je dobila po okrasitvi prireditvenega prostora s trto in grozdjem in po šaljivi igri. Plesalci so med plesom trgali grozde, to je opazil »policaj«, ki je krivca peljal k »notarju«. Ta je določil denarno kazen ali zapor, zato so morali bližnji kaznjenca odkupiti. Ker so prireditelji zbrali precej denarja, so gostilničarji zabavi radi prepustili svoj prostor.