V veliki zadružni kleti se je gotovo težje odpovedati kupljenim kvasovkam, ker imajo veliko posod večjih volumnov, veliko izenačenih vin in se ne utegnejo posvečati vsaki cisterni, kot je to možno v manjših kleteh. Zato so jim v pomoč kvasovke z različnimi sposobnostmi, da zagotovijo v vinih vinsko in sortno pestrost. Vinar, ki se je odločil za lastne kvasovke, ne prodaja mladih vin kmalu po trgatvi, temveč jih neguje in zori, da jim tako dvigne kakovost. Grozdje, ki pride v zadružno klet, je tudi po kakovosti slabše od grozdja, ki ga natrga manjša klet na svojem posestvu. Zato ne more za vse primere veljati isti recept. Umen, daljnoviden vinar se pač odloči za svojo pot, ta pa je odvisna od možnosti, ki jih ima. Seveda s tem prevzema tudi tveganje, a prav v tem je čar vinarstva, ki se lahko tudi obrestuje.