Partijskemu vodstvu koprskega okrožja je bilo do tega, da prebivalstvo Cone B spregleda, kaj se dogaja "onkraj", da so v Trstu in v njegovi okolici na dnevnem redu hude krivice, podkupovanja, goljufije, teror in brezposelnost, da spozna resnično lice Zavezniške vojaške uprave in zahrbtno bit Trumanove parlamentarne demokracije (PAK, OO SIAU, 24. 6. 1948; PAK, RK KPJK OKP, 16. 12. 1947). Že samo spoznanje o ukinjanju pravice do dela v sosednjem Trstu naj bi po mnenju koprskega partijskega vrha delovalo kot dovolj učinkovita protiutež sovražni propagandi in naj bi krepilo podporo ljudski oblasti, ki se je v koprskem okrožju tudi sama spopadala z brezposelnostjo. Čeprav je bila brezposelnost eden od poglavitnih vzrokov tlečega ljudskega nezadovoljstva v Coni B, je novi vodilni razred vztrajal pri razlagi, da kapitalistični red v bližnjem sosedstvu ukinja pravico do dela, da pa ljudska oblast neumorno ščiti interese delovnih ljudi. Z nemajhnimi finančnimi napori so komunistični kadri poskušali dokazati, da življenjski standard Cone B ne zaostaja za tistim iz cone A. Ko pa so bili vendarle prisiljeni spregovoriti o posameznih gospodarskih neuspehih, so krivce zanje praviloma našli v vrstah anglo-ameriških okupatorjev, špekulantov in nenazadnje celo med tistimi delavci, ki so se gradnji socializma odrekli in raje hodili na delo v Trst. Previsok `ivljenjski standard je po mnenju nekaterih ni`jih partijskih in oblastnih organov "kvaril" ljudstvo in po letu 1948 postal tudi vzvod za premestitev nekaterih strokovnih kadrov iz koprskega okraja v druge predele Jugoslavije. Po letu 1948 je bila oskrba v Coni B od 10% do 20% bolj{a kot drugod v Jugoslaviji, ugotavlja J. Beltram, ker so tako slovenska kot hrva{ka republika in zvezna vlada s svojo finan~no podporo dajale dolo~ene prednosti v preskrbi, gradbenem materialu in kreditih (Beltram, 1986, 262, 267).