Na spomeniku Solidarnosti v Gdansku so podobe treh osebnosti: Lecha Walense, papeža Janeza Pavla II. in Czeslawa Milosza. Ta velikan svetovne književnosti si tega odličja ni prislužil s svojim vrhunskim ustvarjanjem, marveč s svojo etično izjemnostjo. Kot mlad komunistični aktivist se je boril proti nacističnemu okupatorju in sodeloval v varšavski vstaji, po vojni pa se je povsem naravno vključil v gradnjo socializma. A ne za dolgo, ker je začel dojemati, da postaja sokrivec vélikega zločina. Hudo ga je pretreslo, ko je neko sramotno noč leta 1949 videl vojaški tovornjak, natlačen z aretiranci, ki so drgetali od mraza, sam pa se je vračal s pijanščine komunistične gosposke. Ni imel več miru, dokler ni leta 1951 pobegnil in zaprosil za politični azil v Franciji.