Človeka spreletava mrzla zona in lasje se ježijo od groze, ko prebira zbirko novel Svinje morilske (prevedeno po smislu) čilskega pisatelja Roberta Bolana. V Čile sem prispel avgusta 1973. Hotel sem sodelovati pri gradnji socializma, izpove svoj credo v eni od novel. Gradil ga je slab mesec, potem pa je 11. septembra 1973, včeraj je bilo 30 let, general Pinochet zaustavil gradnjo, za katero se je že na samem začetku vedelo, da je nestvarna, megalomanska in predraga. Korakanje za kremenitim Fidelom bi Čile uničilo, tako kot je Kubo. Bolano je na lastni koži izkusil brezobzirnost Pinochetovega režima. Poniževanja in razločovečenja so navdihnila tudi roman Oddaljena zvezda. Čeprav Bolanov opus raste iz čilske stvarnosti, se razrase v razsežnosti občeveljavnosti. Ni le razgaljanje Pinochetovega režima in nostalgija za Allendejevimi sanjami, ampak se iz ideološkega razsodišča preseli na gol življenjski položaj žrtve: preganjanca, nemočnega, mrtveca... Tam, kjer šteje samo še življenje, človeka vredno življenje, tam se izkaže ideologija, ki status žrtve ali opravičuje ali ga celo zahteva, zgolj še za nagnusno laž.