V več plasteh položena steklena vlakna, prepojena s poliestrsko smolo, so v gradnjo plovil, namenjenih za prosti čas, prinesla pravo revolucijo (ŽIT 2002/6, str. 69, ŽIT 2003/2, str. 47). Material je sorazmerno poceni, tehnologija izdelave je znana, težava je edino v izdelavi kalupa za vsako različno barko. To povečuje stroške izdelave ene same barke, zato je način zelo primeren za izdelavo več enakih bark s pomočjo enega kalupa, torej za serijsko proizvodnjo. Pri tem načinu izdelave moramo paziti na več dejavnikov, kot so temperatura, vlažnost, pravilno izdelan kalup, pravilno pripravljena površina kalupa, pravilno ukrojena steklena vlakna itd. Tudi kakovost poliestrske smole mora biti vedno enaka. Kalup je treba na začetku prevleči s t. i. ločilom, sledi nanos sloja (angl. gelcoat), ki varuje poliestrsko smolo pred vplivi okolja (voda, UV-žarki, sol ...), potem pa je na vrsti polaganje trakov steklenih vlaken različnih debelin (v g/m2) in vrst pletenja. Njihova velikost in smer je odvisna od tega, na katerem delu trupa se nahajajo. Vsako plast je treba premazati in prepojiti s poliestrsko smolo. Še pred nekaj leti sta bila glavna pripomočka pri tem delu čopič in valjček, danes pa je prevladala tehnologija vakuumskega nanosa smole, ki ima kar nekaj prednosti. Položena vlakna oblečemo v folijo, ki ima odprtine, skozi katere izsesamo zrak. Ko se folija stisne k vlaknom, začnemo dovajati smolo. Rezultat je mnogo bolj enoten laminat, ki je trdnejši ob enaki teži oziroma je lažji pri enaki trdnosti. Občutno se zmanjša tudi poraba smole.