Nimitza je seveda pestila še cela vrsta problemov. V bitki je lahko računal na vsega dve letalonosilki, Enterprise in Hornet. Prva, 20.000-tonska ladja, je nosila šestdeset letal, druga, nekaj manjša, pa okoli petdeset. Skupina je imela še pet težkih križark, eno protiletalsko križarko (namesto težkih je imela ta ladja cela gnezda avtomatskih protiletalskih topov) in devet rušilcev. A prav takrat je ostal brez poveljnika skupine. Admiral Halsey, zaradi svoje pretepaške narave imenovan tudi "Bik", je zaradi izčrpanosti zbolel. Morda je bilo to še bolje, saj je Halsey po izbruhu vojne prav patološko sovražil Japonce in mu je njegova kavbojska narava marsikdaj zameglila zdravo presojo. Zamenjal ga je njegov namestnik, Baltimorčan Raymond Spruance. Spruance je bil, tako kot leto starejši Nimitz, bolj štabni tip človeka. Kot mlad oficir se je navdušil nad tehniko in bil celo eno leto na praksi v veliki družbi General Electric. Večino kariere je preživel v štabih, predvsem je sodeloval pri razvoju in gradnji plovil. V operativo je prišel tik pred izbruhom vojne kot poveljnik enega dela Halseyjeve skupine.