Kot je dejal Miran Erič, so leseno ost potegnili iz vode skupaj s kovinsko pogačo, na prvi pogled pa ni vzbujala posebne pozornosti. »Ker navadno vsak predmet natančneje pregledam, pa mi je vendarle vzbudila nekaj pozornosti. Pojavila se je domneva, da bi to lahko bilo orodje iz kamene dobe, vendar sem želel pomoč strokovnjaka.« To je bil njegov kolega Boštjan Odar, ki je ob ogledu predmeta ocenil, da bi bila lahko najdba iz starejše kamene dobe, saj njena oblika spominja na szetilenske kamene konice, ki so značilne za srednjo Evropo v obdobju med 50 in 35 tisoč leti pred sedanjostjo. Za potrditev domnev so vzorec osti poslali najprej v laboratorij v Miami, nato pa še v Oxford, kjer so ugotovili starost predmeta med 38 in 45 tisoč let. Dodatne raziskave na Biotehniški fakulteti so pokazale, da gre za les tise, kar se sklada z doslej znanim dejstvom, da je tisa najprimernejša za izdelavo lovskega orožja. Izkazalo se je tudi, da je ena stran lesene konice prevlečena s smolo. Kot je dejal Odar, je najdba edinstvena v svetovnem merilu, kajti gre za prvo tovrstno leseno konico sulice, preostale iz tistega obdobja so kamnite. »Arheologija je ena tistih ved, ki velikokrat odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Ljubljansko barje je bilo doslej znano le po koliščih, ta najdba pa odpira vprašanja poselitve ledenodobnih ljudi na tem območju in ostalih vprašanj povezanih s tem, kot so na primer lokacije taborov, transportne poti, komunikacije in podobno,« je dejala arheologinja Nadbathova. Vprašanje je tudi, je dodal Erič, ali je lesena konica ležala v plasteh starejše kamene dobe ali pa je bila tja prenesena. Kajti, če gre za plasti kamene dobe, potem se je arheologom na tem mestu odprlo okno v obdobje paleolitskih lovcev na Ljubljanskem barju. Sicer pa so arheologi v okviru raziskav pri sinjegoriških bajerjih odkrili tudi ostanke tovorne rimske ladje iz časa prvih desetletij pred našim štetjem ali po njem. Njena posebnost je, da ni ''šivana'', marveč vezana z železnimi spojkami, kar je značilno za poznješe obdobje. Kot je pojasnil Erič, ladja na tak način predstavlja pomembno evolucijsko vez v gradnji ladij. Sicer pa nadaljnje raziskave ladje še potekajo. Gašper Tominc