V mladosti prevladuje proces gradnje kosti, po 35. letu pa se kostnina bolj razgrajuje. Pri zdravih mladih ljudeh se sicer običajno obnovi v treh ali štirih mesecih, pri starejših pa je ta cikel daljši ali se obnova sploh ne konča. Kostna masa doseže največjo gostoto med 25. in 35. letom in se nato nekaj časa ne spreminja, potem pa se začne proces zmanjševanja kostne mase, ki do konca življenja pri ženskah lahko upade celo za štirideset odstotkov. Osteoporoza še zlasti ogroža svetlopolte in svetlolase ženske majhne postave, ki so v obdobju klimakterija, toda na razvoj bolezni vplivajo tudi številni dejavniki, ki so posledica življenjskega sloga in razvad. Med glavne dejavnike tveganja uvrščamo premalo telesne aktivnosti, prehrano, revno s kalcijem in vitaminom D, redno uživanje alkohola in velikih količin kofeina, kajenje in premalo izpostavljanja sončnim žarkom. Za ohranjanje kostne gostote po 35. letu lahko vsak veliko naredi sam, tako da se redno ukvarja s športom in se ustrezno prehranjuje. Če se osteoporoza že razvije, se je pred nadaljnjo izgubo kostne gostote mogoče zavarovati z zdravilnimi učinkovinami, ki pospešujejo tvorbo kostnine, med katerimi se največ uporabljajo natrijev fluorid ter rastni hormon in parathormon v majhnih odmerkih. Druga izbira so zaviralci razgradnje kosti, torej estrogeni, kalcitonin, difosfonati in večji odmerki kalcija, ki ohranjajo kostno gostoto. Največje potrebe po kalciju ima človek v obdobju rasti, povečajo pa se še med nosečnostjo, dojenjem, v menopavzi in starosti. Tudi zato na jedilniku starostnikov ne bi smeli manjkati mleko in mlečni izdelki, saj so glavni vir kalcija v vsakodnevni prehrani, čeprav ga nekaj vsebujejo še listnate vrtnine, školjke, mandlji in manjše vrste rib. Za osebe z laktozno intoleranco in tiste, ki ne marajo mlečnih izdelkov, so na voljo vitaminski pripravki s kalcijem.