Morebitni gradnji elektrarn je najbolj nasprotoval Slavko Švenda , ki je dejal, da se situacija po dveh desetletjih znova ponavlja. O gradnji elektrarn na Muri je potekala razprava že pred dvema desetletjema. »Takrat je bila na oblasti partija, zdaj pa kapital. Ampak partijo je srečala pamet in je odnehala, « je dejal in dodal, da je nesprejemljiva slovenska energetska strategija, ko uvažamo električno energijo in surovine za energetsko potratno predelavo aluminija in jekla. Mura je njegovem prepričanju čarobna in zapletena reka, je neodkrito bogastvo, ki ni naprodaj. Stojan Habjanič je predlagal tudi izdelavo študije o vplivu samega postopka gradnje hidroelektrarn na okolje in o učinkih elektrarn na regionalni bruto družbeni proizvod. Opozoril je, da je treba najprej poskrbeti za racionalnejšo porabo energije in šele potem za gradnjo novih proizvodnih objektov. Stanka Dešnik je opozorila na nekaj študij o Muri, narejenih v preteklosti, denimo na tisto o Muri kot naravnem in prostorskem fenomenu pomurske regije, ki jo je pomagala izdelati tudi sama. Opozorila je, da je zdaj Mura del tisočkilometrske neovirane rečne poti, za katere ohranitev si prizadeva organizacija Evropska zelena vez.