Specialistka Lidija Šnut je povedala, da je projekt stal 53.310 evrov, od česar je 61 odstotkov prispevala Evropska skupnost, drugo pa kranjski zavod, občina Bohinj in Kmetijsko-gozdarska zbornica Celovec. Med cilji projekta, ki so ga morali zaključiti v letu dni, so bili vključitev planin in kmetij od Bohinja do Kranjske Gore, povečanje proizvodnje in pestrosti ponudbe mlečnih izdelkov, usposobitev kmetov za predelavo in trženje kmečkih izdelkov, med drugim pa tudi izid vodnika po poti. Veliko pozornosti so namenili krepitvi obmejnega sodelovanja z Avstrijo oziroma njeno Koroško. Najprej so seveda analizirali sedanje stanje na planinah in kmetijah. Govedo se pase na 37 od 58 gorenjskih planin (gre za 2440 hektarov, kar je 40 odstotkov gorenjskih pašnih površin). Vse planine z mlečno predelavo so nad tisoč metri nadmorske višine, nekaj pa jih je tudi na 1700 metrih. Na večini planin delajo skuto in kislo mleko, največ mleka pa porabijo za sir. Širitev sirarstva na druge planine ovirajo slab dostop, slaba oskrba in neustrezni prostori. Na kmetijah vidijo v predelavi mleka možnost za nadaljnji razvoj skupaj z razvojem drugih dopolnilnih dejavnosti. Na manjšem delu kmetij je ponudba mlečnih izdelkov zelo pestra (tudi po pet vrst), kmetje pa potrebujejo znanje na področju zakonodaje in trženja, kjer se stvari nenehno spreminjajo.