Rodila se je v Renkovcih, šolo je obiskovala v Turnišču, od tega eno leto pouk v madžarščini. Devetnajstletna je odšla v svet s trebuhom za kruhom, kot veliko drugih Prekmurcev med vojnama. Pristala je v Franciji in leto dni gospodinjila pri družini v kraju Nances. Kar šlo ji je, ko pa je imela delovne navade od doma, pa tudi pravila obnašanja pri gospodi je poznala. V kratkem času se je naučila francoščino. Nekaj let kasneje je prišel v Francijo še njen fant Jožef iz Lipe, s katerim se je tam poročila. Poročna slika v njeni sobi ji še danes budi nostalgijo na lepe mladostne čase, preživete v svetu. Pozneje sta se z možem zaposlila na kmetih in delala na polju. Ker pa je med delavci bilo dosti Poljakov, se je Marija kar hitro naučila govoriti še poljsko. Leta 1935 se njima je rodila hčerka, ki pa sta jo zaradi dela morala dati v rejo domov k Jožefovim staršem. Pozneje sta dobila še sinka. Toda kmalu je prišla vojna vihra v francosko deželo, bilo je nevarno, saj so padale bombe, zato sta se odločila za vrnitev domov. Vendar ju je vojska na francosko-nemški meji zaustavila in samo zaradi tega, ker sta prišla iz Francije, odpeljala v taborišče.