Debelušna služkinja Claudia, ki je prišla služit v La Paz iz vasi ob jezeru Titicaca, je gospodinjila pri družini, s katero smo prebivali. Rada je klepetala ter z nami delila poglede na življenje in vsakodnevna opravila, kamor spadajo tudi zahvale in daritve. "Naša vera je nekakšen preplet katoliške vere in prastarih običajev, kot je darovanje Pačamami, materi zemlji. Vsaj enkrat na mesec, zadnji petek ali prvi torek v mesecu, se moja družina zbere v krogu, nato pa zaprosimo ali se zahvalimo za dobro žetev, dež, se zahvalimo za sonce ali rojstvo sina. Na sredino kroga postavimo lamji zarodek, ki pomeni povezavo med človekom in zemljo, cigarete, bonbone, zlate okraske, meso, zelišča, kokine liste in alkohol. Med seanso žvečimo kokine liste, nato vse daritve zažgemo, pepel pa zakopljemo v zemljo na vogal hiše, saj prinaša srečo," je povedala Claudia z dolgima črnima kitama, ki sta ji padali po hrbtu. Ta praksa je namenjena zgolj revnim campesinos, kajti bogati meščani morajo žrtvovati odraslo lamo, in ne le posušenega zarodka, ki ga je mogoče kupiti na čarovniški tržnici.