Etnologinja Vesna Mia Ipavec je mlada raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in deluje na Raziskovalni postaji v Novi Gorici. Nedavno je izdala knjigo Murve in »kavalirji« , v kateri opisuje etnološki vidik svilogojstva na Goriškem. Kavalirji so narečno ime za gosenice sviloprejke, saj so se z njimi ukvarjali plemiči in meščani, kmečkemu prebivalstvu pa je prodaja svilenega pridelka pogosto pomenila enega prvih letnih virov zaslužka. Svoje raziskovalno delo je Ipavčeva spisala predvsem po ustnih virih, zato je podrobno opisala svilogojstvo v 20. stoletju. O tem, kdaj se je vse skupaj začelo, pojasni, da se je svilogojstvo v naših krajih pojavilo konec 16. stoletja in največji razmah doživelo v 18. stoletju, ko so vsepovsod rasle predilnice in tkalnice svile. »Sredi 19. stoletja je začela dejavnost zamirati, deloma zaradi bolezni sviloprejk in vdora bombaža ter poceni konkurenčne azijske svile, zaradi česar so padle cene blaga, pa tudi zato, ker so se ljudje preusmerili v bolj dobičkonosno vinogradništvo in sadjarstvo. Po letu 1965 svilogojstva ni več, a še vedno je ostalo nekaj ljudi, ki so se z vzrejanjem sviloprejk ukvarjali ljubiteljsko, tako kot nekateri učitelji v okviru krožkov in ne nazadnje Janez,« razloži Ipavčeva.