Kaj sploh špargelj je? Špargelj (Asparagus officinalis), nekateri jo poimenujejo tudi beluš, vrtni beluš, gojena beluša, pojalnica, pojanka, smrečica, je zelnata trajnica, ki jo najdemo prostorastočo tudi v naravi. Po najnovejši botanični razvrstitvi spada v družino belu- Gojenje na večjih površinah Za sajenje izkopljemo jarke v ševk (Asparagaceae). Na is- se začne po letu 1800. Raz- smeri sever – jug, globine do tem mestu jo lahko gojimo širjeno je po vsem svetu, naj- 25 cm, širina dna jarka znaša tudi 20 let. V Sloveniji rastejo štiri vrste beluša oziroma špargljam, in sicer: navadni špargelj, lasasti špargelj, obmorski špargelj in ostrolistni špargelj. Pomembno za gojenje v kulinarične in zdravilne namene je, da pred odganjanjem poganjkov zgodaj spomladi rastlino obsujemo z zemljo v tako imenovane grebene. Spomladi, nekje v drugi polovici aprila, iz njih pobiramo beljene šparglje oz. beluše. Na ta način dobimo šparglje milejšega okusa, saj vsebujejo tudi manj grenčin v primerjavi z vijoličnim in zelenim špargljem, pri katerih pa pustimo mlade poganjke na svetlobi obarvati in jih poberemo v velikosti 20 do 30 cm. Ta zanimiva in vsestransko zdravilna rastlina izvira iz Male in Vzhodne Azije ter je poznana že kakih 4000 let. Kot tako so jo cenili stari Egipčani, Grki in Rimljani, prvič pa jo omenja kot zdravju koristno sam Hipokrat, že 400 let pr. n. št. Znano je, da so nekateri narodi, med njimi še posebej Rimljani, šparglje zelo cenili oz. oboževali, pa čeprav je bila njihova cena tako visoka, da so jih bili deležni le najpremožnejši. Tudi kasneje v srednjem veku se po zaslugi Ludvika XIV. kulinarična in zdravilna vrednost šparglja veča. Še vedno pa je uživanje šparglja predstavljalo prestiž kraljev, knezov, duhovščine ter drugih aristokratov. Od takrat dalje se ponaša špargelj z vzdevkom »kraljevska vrtnina«. Vendar pa se kljub vsemu počasi, a vztrajno prične gojiti na vrtovih premožnejših meščanov, v posebnih glinenih zvonovih, pod katerimi so pridelali zelo okusne beljene šparglje. spomladanskega mirovanja rastline, ko so tla ogreta na vsaj 12°C. Pri izbiri kultivarja je veliko možnosti, največ so razširjene selekcije v tipu Precoce d’Argenteull, ki se odlikujejo po visoki rodnosti, zgodnosti ter izenačenosti pridelka. Pobiranje šparglja Prepričana sem, da je prvo pobiranje špargljev radostno in sila zanimivo opravilo. V ta namen zemljo na grebenu odgrnemo, opazimo obeljene poganjke, nož zapičimo tesno ob poganjku ter špargelj spodrežemo. Greben ponovno zagrnemo. Zelene šparglje ne ogrebamo in jih režemo, ko so veliki 20 do 30 cm pri tleh. Pobiranje špargljev naj poteka v zgodnjih jutranjih urah ali pozno popoldne, saj čas pobiranja in kakovostna priprava za prodajo bistveno vplivata na sam kakovostni razred in s tem višino prodajne cene. Kako vemo, da je kupljen špargelj svež? Pozorni smo na barvo, izgled vršička, rezno ploskev, saj mora biti beljen špargelj enakomerno obeljen »od nog do glave«, povrhnjica pa ne sme biti nagubana. Poganjek kot tudi rezna ploskev morata biti sveža. Pri tem opravimo preizkus tako, da s prstoma stisnemo odrezan del