Tako kot velja za veliko vrst zelenjave in divjih zeli, so tudi pri beluših najboljši mladi poganjki. Steblo rastline namreč sčasoma prične leseneti, kar za tistega, ki beluše pripravlja, pomeni še dodatno nalogo. Olesenele dele oziroma zunanji ovoj je potrebno odstraniti, zato naj vam ob nakupu belušev v majskih dneh ne bo nerodno poprositi prodajalca, da vam npr. eno stebelce prereže. Če pa ste se odločili beluše gojiti doma, potem za nabiranje veljajo naslednja navodila. Gojene beluše nabiramo takoj, ko zrastejo 16 do 24 cm visoko in so v premeru debeli 1,5 do 2 cm. Iz zemlje jih poberemo tako, da najprej odstranimo zemljo okoli osnove poganjkov, nato pa jih odrežemo 2 do 3 cm nad koreninskim vratom. Korenine nato zasujemo, saj v zemlji odženejo dobre poganjke kar tri leta zapovrstjo. Nabrane ali kupljene beluše odložimo v hladen in temen prostor, lahko v temno klet ali hladilnik, najbolje pa je, da jih takoj pripravimo. Navadno jih kuhamo v kropu oziroma poparimo, ob tem pa ne bodite presenečeni, če se bodo paličice belušev skrčile. Beluši namreč vsebujejo kar 93 odstotkov vode, preostalih 7 odstotkov pa zapolnjujejo ogljikovi hidrati, beljakovine in maščoba. Prav zato beluši niso visoko hranilna hrana, so pa okusno in nadvse primerno dietno živilo.