Je bolezen že tu. Vendar je mogoče z načrtnim prehranjevanjem stanje tudi popraviti. Najprej je dobro iz prehrane izključiti tista živila, ki lahko povzročajo alergije. To je seveda individualno, saj so nekateri občutljivi na primer za mleko, drugi za žita ali določene vrste zelenjave in citruse. Alergije pa po navadi opozarjajo na prepustnost črevesja, ki v krvni obtok spušča nepresnovljeno hrano. Zato je treba ‘zdraviti’ prepustnost črevesja. V ta namen bomo uživali več esencialnih maščobnih kislin, jedi, ki vsebujejo cink in dovolj probiotičnih bakterij, ki že v črevesju krepijo imunski sistem. Potem, pri vseh artritisih je pomembno, da začnemo uživati pravilne maščobe. Te so nenasičene omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja, ki uravnavajo protivnetno delovanje. Velikokrat sem že omenila, pa vendar ponavljam: od razmerja med omega-3 in omeg-a6 maščobnimi kislinami je odvisno, ali bodo v telesu prevladali vnetni ali protivnetni procesi. V vsakodnevnem modernem življenju se zlahka dokopljemo do omega-6 maščobnih kislin, zato smo v zadnjih desetletjih porušili razmerje, ki bi moralo biti 4 : 1, v korist omega-6 maščobnih kislin. Danes pa je razmerje že 20 : 1, v korist omega-6. Zato prehranski strokovnjaki opozarjamo, da je potrebno povečati vnos omega-3. Povedano drugače: danes pogosto uživamo bučno, koruzno, sončnično, sojino, repično in sezamovo olje ter meso pitane živine, vsa ta olja in meso vsebujejo omega-6 maščobne kisline. Manj pa uživamo čistega ribjega olja omega-3 iz negojenih rib. Vsaka maščoba, ki jo zaužijemo, sproži biokemični proces, med katerim v celicah nastanejo hormonom podobne snovi, imenovane eikozanoidi, mednje sodijo prostaglandini, tromboksani in levkotrieni. Prav prostaglandini so kot nekakšni lokalni hormoni lahko vnetni ali protivnetni, pač odvisno, iz katere vrste maščobnih kislin nastanejo. Kadar zaužijemo maščobe kopenskih živali ali rastlin, se bo presežek omega-6 maščobnih kislin na celičnih membranah s pomočjo encimov pretvoril v arahidonske kislino in posledično v vnetne prostaglandine. Kadar ob celičnih membranah prevladujejo omega-3 maščobne kisline iz divjih (negojenih) rib, pa bodo encimi pretvorili to kislino v protivnetne prostaglandine (glej skico). Za hitrejše nastajanje protivnetnih prostaglandinov potrebujemo še tako imenovana kofaktorja: vitamin B3 in biotin. Slednjega lahko sami izdelamo, če imamo pravilno mikrofloro v črevesju. Preprost nasvet: uživajmo sveže divje, ne gojene ribe in se izogibajmo rdečemu meso pitane živine, ker to meso vsebuje že samo po sebi arahidonsko kilino. Razmerje med omega-6 in omega-3 pa najlaže popravimo z uživanjem čistega ribjega olja omega-3 v kapsulah. Naravni vitamin E, ki ga ima olje pšeničnih kalčkov in je iz vseh osmih frakcij tega vitamina, ima lastnost, da veže arahidonsko kislino, topi maščobe, vstopi v sklepno tekočino in izboljša sklepna maziv in prestreže proste radikale, ki so nastali ob vnetju. In prepreči nadaljnje vnetje. Nadzor nad tem postopkom pa ima mineral selen. Podobno delujejo tudi flavonoidi iz jgodičevja, ker zavirajo preoblikovanje arahidonske kisline.