Zato nekaj nasvetov: odpovejte se zastraševanju s petardami, tudi tedaj, ko je ta surovost dovoljena. Starši: preiščite žepe, šolske torbe … svojih otrok in odstranite petarde in eksplozivna sredstva. Ne vem, zakaj pedagogi ne smejo brskati po učenčevi torbi in žepih, čeprav sumijo na petarde?! Ne kupujte otrokom živih živali; še najmanj pa eksotičnih ali drobnih glodalcev. Žival ni igrača za otroka. Tudi podarjen pes brez poprejšnjega soglasja obdarovanca, često pristane po novem letu v azilu. Darila: zlasti kozmetika naj bo poklonjena le takšna, ki ni preizkušena na živalih. To mora obvezno pisati na embalaži. Zavajajoč je napis ali ponudba prodajalke, da je proizvod preizkušen dermatološko – seveda, preizkušen je na živalih, kar pa animalisti odklanjamo. Obup je videti na podeželju priklenjenega psa čuvaja na prekratki verigi, brez pasje utice ob praznih posodah za hrano in brez pitne vode. Taki primeri se obravnavajo kot mučenje živali po Pravilniku o zaščiti hišnih živali (Ur.l.RS št. 75 od 9/8-2005) in so kaznivi. Vsaka hiša naj ima vsaj 1–2 krmilnici za ptice na krajih, kjer mačke nimajo dostopa. Redno polnite krmilnice z zrnjem, ne s kuhinjskimi odpadki. Mladina v šolah naj dela pri tehničnem pouku krmilnice in lojene pogačke. Mačke, prosto živeče, zlikovci lovijo, jih zastrupljajo in ubijajo za pridobivanje mačjega krzna. Decembra, januarja, februarja je dlaka najgostejša; rešite jih s tem, da jim na hrbtu postrižete nekaj šopov dlake, da s tem uničite kožuh. Maček bo tako neuporaben, dlaka pa mu bo preko poletja na novo zrastla. Ne kupujte mačjih odej. Ne kupujte krzna, ker je pridobljeno s trpljenjem živali – pa naj gre za gozdne živali ali farmsko gojene živali, namenjene ubijanju. Vpisujte se v društva proti mučenju živali, redno poravnavajte članarino, zavetiščem za zavržene živali pa prinašajte odeje, povodce, ovratnice za pse, hrano pa tudi še uporabna veterinarska zdravila.