Če bi travnik v naših krajih prenehali kositi ali na njem pasti, bi se sčasoma zarasel v gozd. To nam dokazuje, da je tu najbolj naravna in stabilna združba gozd. Travniki v nižinah, pa tudi na pobočjih hribov so nastali tam, kjer so v preteklosti ljudje gozd izkrčili in na njih začeli pasti. Travo so tudi kosili, navadno enkrat na leto. Posušeno travo so shranili za hrano živini pozimi, ko se ne more pasti. Travniki, ki jih s svojim delom vzdržuje človek, so gojeni travniki. Naravni travniki pri nas so le trate, ki uspevajo visoko v gorah nad gozdno mejo (1600 do 1900 m n. v.).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
travnik travnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, mestnik, množina svojine
krajih kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
prenehali prenehati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kositi kositi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; mestnik
njem on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, mestnik
pasti past samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sčasoma sčasoma splošni prislov; nedoločena stopnja
zarasel zarasti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
gozd gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
dokazuje dokazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
naravna naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
stabilna stabilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
združba združba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
gozd gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Travniki travnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
nižinah nižina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
na na predlog; mestnik
pobočjih pobočje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
hribov hrib samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nastali nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
preteklosti preteklost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gozd gozd samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
izkrčili izkrčiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
na na predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
začeli začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pasti past samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Travo trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
kosili kositi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Posušeno posušen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
travo trava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
shranili shraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
za za predlog; tožilnik
hrano hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
živini živina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pasti pasti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Travniki travnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
delom delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
vzdržuje vzdrževati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gojeni gojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
travniki travnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Naravni naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
travniki travnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
le le členek
trate trata samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
uspevajo uspevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
visoko visoko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
gorah gora samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
nad nad predlog; orodnik
gozdno gozden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
mejo meja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
1600 1600 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
1900 1900 glavni števnik; arabski zapis
m m samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
n. n. okrajšava
v. v. okrajšava
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: neznani naslov
avtor: neznani avtor