Gledal sem predsednika najbolj napredne in demokratične dežele na svetu - tako jo brez sramu predstavljajo slovenski konjarji - kako se pripravlja, da bo prebral vojno napoved. Sprehaja se po vrtu, poda žogo srednjemu psu, on odlično brani, vrže palico, kuža jo pohlevno prinese nazaj, natanko tako kot je zadnjih nekaj mesecev treniral svetovno diplomacijo oziroma tisto, ki je mencala v navdušenju, da bo lahko sodelovala pri novi razdelitvi sveta. Potem je prebral domačo nalogo na televiziji in se mi je zdelo nekam čudno znano. Segel sem v šatuljo, kjer hranim pomembne zapiske naših otrok in med izvodi miniaturnega časopisa Dinozaver, ki sta ga izdajala v Izgubljeni dolini, sem našel proglas Kralja Littlefoota. Littlefoot je bil najmanjši dinozaver, brahi, kakšnih pet centimetrov je imel. Pred šestimi leti se je v stanovanju razvila igra, v kateri so sodelovale vse igrače in živali. Iliada in Odiseja. Grki so bili Špeli že od nekdaj všeč, od takrat ko smo prvič brali antične pripovedke in je pisalo, da je Herkules do tal porušil dve mesti in pobil vse živo - in vsa Grčija je občudovala to izjemno delo - tako je pisalo. Špela se je dobesedno valjala od smeha - kako je mogoče tak kriminal proglasiti za izjemno delo? Igra je trajala kakšnega pol leta, na balkonu Barbine palače je zasedal olimpijski zbor in Littlefoot je bil seveda Zevs. Potem smo igro zapustili, Troja je bila porušena, Had, ki je bil v omari v predsobi, so spet naselili čevlji, Polifemova votlina iz stiropora je gnila na vrtu. Oblast je prevzel King Littlefoot. Špela (10) in Filip (5) sta oktobra 1997 izdala v njegovem imenu naslednji razglas: