Ko manjka le nekaj dni do parlamentarnih volitev zadnje javnomnenjske napovedi dajejo Janševi stranki SDS prvo mesto s 25. odstotki glasov (dobili bi 25 poslanskih mest na 90), Pahorjevi socialni demokrati pa 22,4 odstotka in 23 poslancev. V parlament naj bi se po teh napovedi uvrstile še DeSUS (10 poslancev), Zares (9), SNS (8), LDS (7) in SLS (6). Preostale stranke naj bi dobile manj kot štiri odstotke (pri tej številki je postavljen vstopni prag), in bi se ne uvrstile v parlament. Udeležba na volitvah naj bi bila okoli 60-odstotna. V nedeljo zvečer bomo preverili, če te napovedi držijo. In če bodo držale, bo to pomenilo že prvo presenečenje, saj bi iz parlamenta izostala Bajukova Nova Slovenija, ki bi ne zbrala več od 3,3 odstotka podpore. Tudi nova stranka Lipa Saša Pečeta ne bi zbrala dovolj glasov za vstop v državni zbor. Na podlagi pridobljenih poslanskih mest naj bi napovedovana koalicija treh levih strank - SD, Zares in LDS dobila 39 poslanskih mest, kar je premalo za prevzem oblasti. Kakšno koalicijo bi oblikovala SDS, še ni jasno. Če bi bile to iste stranke, ki so v vladni koaliciji zdaj SDS, SLS, NSi in DeSUS - jim po tej napovedi skupaj pripada 49 mest. Za prevzem večine v državnem zboru jih zadostuje 46. Sicer kljub tem javnomnenjskim projekcijam - takšno je mnenje političnih komentatorjev - so vsakršne napovedi zaradi tesnega rezultata med prvima strankama o zmagovalcu nehvaležne. Če SDS pripišemo spodnjo mejo in SD zgornjo mejo možnega volilnega rezultata, se vrstni red na vrhu lahko hitro spremeni. Razplet volitev bo močno odvisen tudi od udeležbe. Raziskave kažejo, da je volilno telo levice veliko bolj neodločno od volivcev desnice. Zato politični analitiki s precejšnjo verjetnostjo ugotavljajo, da bo doslej vladajoča stranka podaljšala mandat za štiri leta, če bo volilna udeležba na ravni zad-