Od leta 1992 ima Slovenija proporcionalni volilni sistem z nekaj večinskimi korektivi. V zakon je bila povzeta večina rešitev o volitvah poslancev družbenopolitičnega zbora na prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Značilnost proporcionalnega volilnega sistema je, da zagotavlja sorazmerno odslikavo politične raznovrstnosti v parlamentu. V tem mandatu je v parlamentu sedem strank, kar je sicer najmanj od uvedbe demokracije. V zakon je vgrajenih nekaj večinskih varovalk, zlasti glasovanje o posamičnih kandidatih po volilnih enotah in prag (najmanj trije mandati v celotni državi) za vstop v parlament, ki je neposreden element večinskega sistema. Poslanci so voljeni v volilnih enotah, ki zajemajo približno enako število prebivalcev, izvolitev pa odvisna od števila glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, in ne od razvrstitve na listi. Glas, ki ga je volivec dodelil kandidatu na strankarski listi, je upoštevan kot glas za stranko, ki pa ima šele v drugem krogu delitve mandatov lahko (ni pa obvezno) neposreden vpliv na razdelitev mandatov kandidatom z nacionalne liste.