Če bi odpravili volilne okraje in povečali število volilnih enot, bi volitve izvedli v 28 volilnih enotah z različnim številom vnaprej znanih mandatov glede na število prebivalcev (od 1 do 6 sedežev na volilno enoto). Tudi v tem primeru bi bil 5-odstotni volilni prag oziroma temeljni mandat v eni od volilnih enot. Mandate bi delili tako kot v prejšnem primeru, volivci pa bi volili tako, da bi obkrožili enega izmed kandidatov. S tem bi oddali tudi glas za listo, ki je kandidata predlagala, in hkrati vzpostavili njihov vrstni red na listi. Volilna komisija bi torej ugotovila vrstni red kandidatov na podlagi preferenčnih glasov. Kandidati, ki morda ne bi dobili preferenčnih glasov, bi sledili tistim, ki so jih dobili, vendar v vrstnem redu, kot ga je predložila stranka. Zakon bi moral nedvoumno določiti, da se bodo mandati podelili vsem volilnim enotam v takem številu, kot to določa zakon, in vsem listam, ki presežejo prag, kot to izhaja iz d'Hondtovega sistema delitve mandatov. Po obeh različicah naj bi podaljšali tudi čas za volitve na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti.