Pa se je zgodilo: od vseh možnih izidov se je, vsaj zame, zgodil najmanj pričakovani. Pričakoval sem, da ne bom niti predlagan za varuha; pričakoval sem, da bo kdo poskušal trgovati z mano, naj umaknem kandidaturo (zavedal sem se - kakšna samozavest - da moja kandidatura ni brez argumentov); pričakoval sem nizke udarce; pričakoval sem še marsikaj nepričakovanega. Kot zadnjo možnost sem v mislih preigraval tudi varianto, ki se je zgodila. A ne v taki obliki: brez nizkih udarcev, brez kakšnega posebnega nagovarjanja ljudi in strank, brez kupčkanja, trgovanja ali obljub - najmanj pa s tako večino glasov v parlamentu, kot sem jo dobil. In tudi ne tako hitro, kot se je vse zgodilo. Čeprav sem v življenju neskončni optimist, sem tudi realist, zato se sprašujem, kje v prihodnosti me še čakajo vse tiste ovire in pasti, ki sem se jim na poti do varuha uspel nehote izogniti.