Vlada predlaganim spremembam nasprotuje. Sprememba rokov predvolilnih opravil po mnenju vlade ne odpravlja zagat, zaradi katerih je ustavno sodišče odločilo, da mora država čakati še po volitvah na glasovnice po pošti iz tujine. Rešitvi, da bi lahko glasovali iz tujine le tisti, ki so 30 dni prej to izrecno napovedali, vlada nasprotuje z argumentom, da je izkušnja predsedniških volitev pokazala, da se je udeležba brez ostrih pogojev povečala. Leta 2002 je v prvem krogu predsedniških volitev glasovalo 2550 volivcev, v drugem 2508. Lani v prvem krogu 6025, v drugem pa 7031 volivcev. Pred predsedniškimi volitvami je bilo v državi sicer zelo vroče, opozicija (in del medijev) je namreč javno opozarjala, da bi lahko 50.000 glasovnic iz tujine odločilo volitve v prid Lojzeta Peterleta, del tiska je objavil opozorila o možnosti množičnih dvojnih glasovanj in spornosti tako velikega števila praznih glasovnic. Na volitvah se nič od tega ni potrdilo. Desettisoče glasovnic po pošti iz tujine ni bilo, poskusov dvojnih glasovanj prav tako ne, glasovi iz tujine na rezultat niso vplivali, praznih glasovnic v prvem krogu predsedniških volitev (razen manjšini, ki je že prej izrecno zahtevala glasovanje) pa sploh niso pošiljali. Bi se pa v prvem krogu lahko zgodilo, da bi glasovnice odločile med Danilom Türkom in Mitjo Gasparijem, kjer je bila razlika po prvem krogu majhna, a niso.