Bil je zadnji dan v aprilu. V tišini zgodnjega jutra se je razlegel glas zvona. Taks se je obrnil v postelji misleč, da je predolgo spal. Zunaj je še vse mirno, le kakšna ptica je vznemirila jutranji mir. Rezek pisk vlaka je zarezal po soseski in zdrdral za Savinjo v rahlo meglico. Taks je počasi vstal, stopil k oknu in se, še preden se je razgledal po dvorišču, zazrl proti vrhu Grmade, od koder je prihajalo zvonjenje. Popoldne grem tudi jaz na vrh, je pomislil, in potem na kresovanje. Obljubil sem Regini.