V nadaljevanju obudi nekaj zgodnjih otroških spominov. »Kadar smo bili nepokojni, so nam rekli doma: 'Prišel bo Bedanc in vas nesel v gozd; vzela vas bo Pehtra baba, da vas stlači v koš.' Če smo hodili ob vodi, so nam grozili: 'Zagrabil vas bo povodnji mož.' Sama imena zlih duhov, ki so bili znani našim poganskim pradedom.Vseslavjan Matija Majar Ziljski razlaga ime Pehtra iz glagolov pehati in treti. Pehtra bi bila torej hudobna ženska, ki peha in stre, kar dobi v roke.« V spominu so mu ostali svetovišarski romarji. »Veliko romarjev je hodilo ali se vozilo skozi Kranjsko goro na Sv. Višarje, posebno leta 1860., ko so obhajali ondi petstoletnico božje poti. Otroci smo letali za vozovi in prosili romarje, da bi nam kaj dali. Ko smo pasli na travnikih in zagledali voz, smo leteli od daleč na cesto, pokleknili v vrsto in prosili iz same navade ter brez potrebe miloščino. Božjepotniki so nam dajali kruha, krhljev ali suhih hrušk. Človek je sebičen in ta sebičnost ima začetek že pri otroku. Treba vzgoje, da ne izkorišča drugih ljudi; treba v gotovih slučajih tudi kazni. Pripomnim, da nas je oče semintja kaznoval v kaki važnejši zadevi. Tudi red je hotel imeti. Kadar je zvonilo opoldne ali zvečer angelovo čaščenje, smo morali biti vsi doma. Kdor je bil izven hiše, je prihitel na glas zvona takoj k skupni molitvi. Na domačo hišo smo bili navezani z dušo in telesom. res lepi spomini na do. Zato pravimo, da prebiva dober del človeka pod pragom očetove hiše.«