Protidržavno delovanje ustavnih sodnikov je očitno bilo le del koncertirane akcije, katere cilj je bil demontaža parlamenta, kakor je opredeljen v ustavi. Problematiziranje poslanskih plač, podžiganje nizkih čustev s konstruiranimi očitki, zasmehovanje, zamegljevanje vloge parlamenta in poslanca in še vse mogoče druge manipulacije na račun suverenitete državnega zbora je več kot očitno – soditi moramo po učinkih – imelo za cilj iz parlamenta narediti ubogljiv glasovalni avtomat, vsak trenutek na razpolago vladajoči stranki oz. njenemu šefu. Čas tranzicije je bil očitno edinstvena priložnost za vseh vrst okoriščanje in edina sila, ki bi lahko zaustavila plaz, je bil neodvisni parlament, suveren »predstavnik vsega ljudstva«, ki ima možnost odločati »po vesti«, kar preprosto pomeni, da pri ključnih, usodnih, morebiti škodljivih odločitvah posluša glas vesti.