»Jebi se!« mu je zabrusil Parker, vendar je počasi povesil pištolo, tako da ni več merila Jacku v glavo. Jack je spoznal, da zmaguje. Parker je začel omahovati. Že v naslednjem hipu bo lahko planil naprej in mu odvzel orožje. Stopil je še korak naprej, ne da bi odmaknil oči z njegovih. Že ga je skoraj dosegel, ko je v prostoru nenadoma zadonela eksplozija. Jack se je osuplo zastrmel v Parkerja. Pištola je merila v njegove prsi. Dolg trenutek ni Jack občutil popolnoma ničesar. Prepričan je bil, da ga je krogla zgrešila, toda ta se je tako gladko zarila vanj, da tega sploh ni čutil. Stal je kot prikovan, ne da bi se mogel premakniti ali dvigniti roke, ko si je Parker pred njegovimi očmi potisnil pištolo v usta in sprožil. Odneslo mu je zadnji del glave in možgani in kri so se razmazali po steni za njim. Jack se je tedaj zamajal, kot bi ga v prsi treščila topovska krogla. Zdrsnil je na kolena in še vedno skušal razumeti, kaj se je zgodilo. Tako hitro se je zgodilo. Vedel je, da mora poklicati na pomoč, še preden bo zgubil zavest. Na mizi je videl telefon. Počasi je omahnil proti njej, s poslednjimi močmi je segel k aparatu, dvignil slušalko in zavrtel 911. Slišal je glas v slušalki, ko je padel na tla, toda zdaj je komaj še mogel dihati.