Leon Štukelj ob priložnostih, ko ga pobarajo o njegovi zasedenosti, vedno poudarja, da včasih tako natrpanega urnika še kak mlad človek ne bi zmogel, a se 100-letni olimpionik nikoli ne pritožuje in pravi: »Končno gre za dobre namene številnih ljudi, ki se z različnimi željami obračajo name. Pri potovanjih in pomembnih prireditvah doma in v tujini pa gre tudi za promocijo in vsesplošno uveljavitev Slovenije.« Tudi Kmečkemu glasu ni odrekel pogovora, ki sva ga opravila tik pred božičem kar po telefonu. Ko sem mu zastavljal vprašanja in poslušal njegov glas v slušalki, mi je ves čas prihajalo na misel, kako dragocen in neverjeten je ta veliki človek, pa ne le zaradi svoje enkratne duhovne in telesne čilosti kljub dopolnjenemu stoletju, ampak tudi zaradi načina in globine razmišljanja ter odnosa do ljudi in sveta, z vrlinami, ki bi si jih morali za lažje sožitje vsi vzeti k srcu.