Dr. Dragan Terzič s Psihiatrične klinike v Ljubljani (razvpiti Studenec oziroma Polje) se vsak dan srečuje z bolniki in njihovimi zaskrbljenimi ter obupanimi bližnjimi: "Vedeti moramo, da je shizofrenija čisto prava bolezen, z vzroki v motenem delovanju možganov in jasnimi simptomi, ne pa napad kakšnih temnih sil." Definicij sicer ne mara, saj pravi, da z njimi nikoli ne moreš zajeti vseh pojavov bolezni, shizofrenije pa kljub temu ni težko prepoznati, saj njeni simptomi prizadenejo vsa področja bolnikovega življenja tako močno, da človeka skoraj več ne prepoznamo. Spremeni se zaznavanje, mišljenje, čustvovanje in vedenje. "Človekova osebnost se dobesedno razkroji. Naš bližnji pred našimi očmi postaja nekdo drug. Njemu pa se zdi, da se hitro in strašljivo spreminja svet okoli njega, ne on sam," pravi dr. Terzič. Bolniki slišijo glasove v glavi, ki jim dajejo posebne naloge, prepričani so, da za njimi vohunijo, da dobivajo sporočila iz radijskega sprejemnika, satelita ali od vesoljcev, da imajo nadnaravne sposobnosti, ipd. Vidijo, slišijo, okušajo stvari, ki jih drugi ne, in postajajo sumničavi na vse in vsakogar okoli sebe. Te misli in zaznave, ki niso v skladu z resničnostjo (vsaj kakor jo vidijo vsi drugi, ne) imenujemo blodnje in halucinacije in sestavljajo pozitivne simptome bolezni. Pozitivne zato, ker bolnikovemu dojemanju sveta nekaj dodajajo, in nikakor ne zato, ker bi bili prijetni. Negativni simptomi pa so tisti, ki zmanjšujejo bolnikove sposobnosti: izgublja voljo in interes za okolico, vse se mu zdi naporno, umika se od ljudi in konjičkov, nič ga ne veseli. Počuti se osamljenega in otopelega in začne zanemarjati osebno higieno, obleko in stanovanje.