Ljubezen druži ljudi! Ljubezni pa je nešteto in v različnih oblikah: ljubezen med možem in ženo, ljubezen do ubogih, preganjanih, trpečih in osamljenih in še in še bi lahko naštevali. Velika in lepa je tudi ljubezen do naše slovenske domovine, do njenih lepot, do ljudi. Ena izmed najlepših ljubezni pa je ljubezen do slovenske pesmi. Do pesmi, ki se je rodila v dolgih stoletjih in hrabrila slovenske ljudi v najtežjih časih. Včasih se je veliko prepevalo ob raznih srečanjih in delih; tako na primer ob ličkanju koruze, na prejah in podobnih priložnostih, ko so ljudje prišli skupaj in pomagali drug drugemu. Tudi fantje so se ob tihih večerih zbrali pod vaško lipo in zapeli dekletom v pozdrav. Drugačen način življenja ni več naklonjen takim običajem, zato tudi pesem ni več tako živa med ljudmi – vsaj ne povsod! Toda ljubezen je ostala, saj je nesmrtna! V mnogih srcih je ostala – tudi žažarski trio priča o tem! Že več kot štirideset let je minilo od tedaj, ko so Franci, Pavle in Silvo prvič zapeli skupaj in od tedaj s pesmijo neprestano razveseljujejo ljudi. Ljubezen do petja, do slovenske pesmi jih je združila in jim daje moč, da še vedno vztrajajo in bodo vztrajali, dokler jim bosta zdravje in moč to dopuščala. Sebi v razvedrilo in zabavo ter ljudem v veselje pojo. Na številnih prireditvah in zabavah so že nastopili in marsikaj doživeli. Da pa njihova pesem ne bo pozabljena tudi tedaj, ko bodo njihovi glasovi utihnili, so se odločili, da svoje najlepše pesmi posnamejo. Pobudo za to sta jim dala Pavletova hči in nekdanji horjulski župan Daniel Fortuna. Pozdravimo njihov nesebični trud in njihov čudovit prispevek v zakladnico slovenske kulture! Ivan Malavašič