Sposobnosti na čustveni ravni sodijo prej "v srce" kot v razum. Morda se sami spomnite situacij, ko vas je tako rekoč srce prepričevalo, da imate prav. To opredelitev običajno uporabimo samo, če smo o čem globoko prepričani. Povsem drugače je, če strokovno pretresemo vse argumente za in proti in se potem razumsko odločimo. Toda v trenutkih globoke gotovosti ne prisluhnemo razumu, pač pa "glasu srca".

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Sposobnosti sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
čustveni čustven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
ravni raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
sodijo soditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
prej prej splošni prislov; primernik
v v predlog; tožilnik
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
v v predlog; tožilnik
razum razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Morda morda členek
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
spomnite spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
situacij situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ko ko podredni veznik
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rekoč rekoč prislov, deležje
srce srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
prepričevalo prepričevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
To ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
opredelitev opredelitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabimo uporabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
samo samo členek
če če podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
o o predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
globoko globoko splošni prislov; nedoločena stopnja
prepričani prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
drugače drugače splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
strokovno strokovno splošni prislov; nedoločena stopnja
pretresemo pretresti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vse ves celostni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
argumente argument samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
in in priredni veznik
proti proti splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
razumsko razumsko splošni prislov; nedoločena stopnja
odločimo odločiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Toda toda priredni veznik
v v predlog; mestnik
trenutkih trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
globoke globok splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
gotovosti gotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
prisluhnemo prisluhniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
razumu razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pač pač členek
pa pa priredni veznik
glasu glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
srca srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Kako razvijemo čustveno inteligenco
avtor: neznani avtor