Myahidullah Ibrahimy je star dvajset let. Rodil se je v blatni sobici begunskega taborišča, kjer sva se pogovarjala. Še nikoli ni bil doma. Tekoče govori angleško, saj obiskuje ameriški college za Afganistance. Prvič v življenju čuti absolutni bes. »Željo po ubijanju.« Obsoja teroristični napad na Ameriko in krvave povračilne ukrepe, ki so prizadeli njegovo domovino. »Amerika je izbrala napačno tarčo. To, kar se dogaja v Afganistanu, je zločin. Zločin, ki ne sme ostati nekaznovan.« Myahidullah se je v srednji šoli učil vojaških spretnosti. »Obvezen šolski predmet.« Islamski fundamentalizem je zanj le logičen obrambni mehanizem. Glas razuma sredi najbolj nemogočih razmer. Izjema, ki potrjuje pravilo. »Ko nas je Amerika potrebovala, smo jim bili dobri prav za vse. Zdaj so pokazali svoj pravi obraz.« Razgledani mladenič, ki v dvajsetih letih svojega življenja nikoli ni odpotoval dlje kot dvajset kilometrov iz bednega taborišča, svojega rojstnega kraja, veliko in rad govori o Aleksandru Velikem, ki je leta 327 pred našim štetjem kot edini v zgodovini zasedel Afganistan. »Bil je dober človek.«