Predstavljajte si list, ki potuje z rečnim tokom. Kdove kje ga bo ta odložil. Človek pa lahko sam krmari po reki in se ustavi tam, kjer si želi. Ko razumemo svoj značaj, se lažje odločamo, predvidevamo, kaj nas čaka naslednji dan, in se izogibamo neprijetnostim. Ker živimo med različnimi ljudmi, se nam dogaja tudi marsikaj nepredvidljivega, toda s pametjo lahko uspešno razvozlamo še tako čudne zaplete. Že ko vas prijatelj povabi na igrišče, lahko rečete ja ali ne. Vsak dan se odločamo, izbiramo med možnostmi, ki so včasih le na prvi pogled nejasne. Bolj ko o njih razmislimo in jih spoznamo, lažje predvidimo, kaj bo za nas dobro in kaj ne. Najlažje nam je takrat, ko naš notranji glas, podzavestna želja, sledi glasu razuma in se na koncu izkaže, da sta imela oba prav. In če naredimo napako, se drugič bolj potrudimo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Predstavljajte predstavljati glavni glagol; nedovršni, velelnik, 2. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
list list samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
potuje potovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
rečnim rečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
tokom tok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Kdove kdove splošni prislov; nedoločena stopnja
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
odložil odložiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
krmari krmariti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; mestnik
reki reka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ustavi ustaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
kjer kjer podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želi želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ko ko podredni veznik
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
značaj značaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lažje lahko splošni prislov; primernik
odločamo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
predvidevamo predvidevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
čaka čakati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naslednji naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
izogibamo izogibati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
neprijetnostim neprijetnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
Ker ker podredni veznik
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
med med predlog; orodnik
različnimi različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
ljudmi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
marsikaj marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
nepredvidljivega nepredvidljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
toda toda priredni veznik
s z predlog; orodnik
pametjo pamet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uspešno uspešno splošni prislov; nedoločena stopnja
razvozlamo razvozlati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
čudne čuden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
zaplete zaplet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Že že členek
ko ko podredni veznik
vas ti osebni zaimek; 2. oseba, množina, tožilnik
prijatelj prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
povabi povabiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
igrišče igrišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečete reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
ja ja členek
ali ali priredni veznik
ne ne členek
Vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
dan dan samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
odločamo odločati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
izbiramo izbirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
med med predlog; orodnik
možnostmi možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
na na predlog; tožilnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
nejasne nejasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Bolj bolj splošni prislov; primernik
ko ko podredni veznik
o o predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
razmislimo razmisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
spoznamo spoznati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
lažje lahko splošni prislov; primernik
predvidimo predvideti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
Najlažje lahko splošni prislov; presežnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
naš naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
notranji notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
podzavestna podzavesten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
želja želja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sledi slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
glasu glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
razuma razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
izkaže izkazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
imela imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
oba oba celostni zaimek; moški spol, dvojina, imenovalnik
prav prav členek
In in priredni veznik
če če podredni veznik
naredimo narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
napako napaka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
drugič drugič splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
potrudimo potruditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2004
vrsta besedila: Revije
naslov: PIL plus
avtor: neznani novinar