Za kompromis je marsikdo v Avstriji. Glasovi razuma prihajajo predvsem od zmernih pripadnikov ljudske stranke in iz gospodarstva. Šef koroške ljudske stranke Reinhard Lexer je edini, ki je v poslanskem klubu svoje stranke glasoval proti odločitvi parlamenta o razpisu referenduma. Zaradi prepričanja, da bo FP v okviru propagandne kampanje za referendum, ki je “že pripravljena v pisalnih mizah in je popolnoma usmerjena na Jrga Haiderja”, prikazala predvsem “neprijeten in do Evrope sovražen odnos”. Da je referendum kot oblika političnega pritiska škodljiv, menijo še nekatere druge vidne osebnosti. Predsednik avstrijske gospodarske zbornice Cristoph Leitl je prepričan, da “razprava o bojkotu institucij EU škodi Avstriji”. Iz vladajoče VP prihajajo drugačni odgovori. “Le kaj drugega naj bi storili? Haider bi postavil koalicijsko vprašanje, če ne bi želeli sodelovati. Sklep o tem je bil že sprejet,” pojasnjuje eden od članov sedanje avstrijske vlade. Vendar “navadnemu članu Svobodnjaške stranke Avstrije Jrgu Haiderju” vse to še ni dovolj. Menda je sredi koalicijskih razprav o odločitvi za referendum večkrat “rdeč kot kuhan rak” zapustil dvorano, ker je želel v referendumsko vprašanje na vsak način vstaviti formulacijo, naj bi imela avstrijska vlada pri vzpostavljanju odnosov z EU pravico “do uporabe vseh razpoložljivih sredstev”. Zvečer je za televizijske gledalce pojasni, da je “samo po sebi razumljivo, da to pomeni tudi pravico do uporabe veta”. In verjetno ni posebej zadovoljen, ker bo prav to vprašanje zaradi ustavnih omejitev, ki prepovedujejo sugestivnost pri postavljanju referendumskih vprašanj, treba predelati v jasnejšo obliko.