Zadnjič sem v gledališču The Helix gledal Shakespearea, prvega na Irskem. Da ne bo ravno klasičen, se mi je sicer zdelo, ker je glas po telefonu previdno rekel, da gre za hip-hop Shakespearea, in tudi naslov je obetal manj klasike in več modernega pogleda nanj. Ampak kje so že tisti časi, ko so se pravoverni zgražali, ker so bili vojaki oblečeni v padalce - če se je že dalo preživeti Hamleta v fraku. Prišel pa je Shakespeare - naslov je bil The Bomb-itty of Errors - v času, ko sem še imel v spominu njegovo rojstno hišo v Stratfordu, še sveže začudenje, da je bil pravzaprav mladi gospod iz dovolj bogatega meščanskega okolja, in še ena, zelo obrobna okoliščina je bila: v oporoki je zapustil ženi svojo drugo najboljšo posteljo. Ne vem zakaj, ampak ta podatek mi je močno ostal v spominu. Ali potemtakem ni štelo, da je postelja skupna, ali je imela ona svojo posteljo in če jo je, zakaj bi potrebovala še eno, in še to samo drugo najboljšo? Zakaj je imel SH vsaj dve postelji, eno boljšo kot drugo? Domnevati je celo, da je imel več kot dve, kajti piše »drugo najboljšo«- ali je torej imel tudi manj dobre, tako rekoč navadne postelje? Komu je zapustil prvo najboljšo, pa skoraj ni bilo dvoma - glavna dediča sta bila hčerka in zet, ki sta dobila praktično vse - ta fant se je dobro priženil! S posteljo si nemara ne bi dal toliko opravkov, če ne bi Špela rekla, da ji je ta podatek o postelji znan, da so se o tem učili v šoli. Čudno se mi je zdelo zato, ker je vedela kako je bilo z drugo najboljšo posteljo, mislim pa, da še zdaj ne zna na pamet nobenega njegovega soneta, ki je nemara nastajal v zgodnjih jutranjih urah v postelji, in sploh ni bilo pomembno, ali je prva ali druga najboljša. Še najbolj mogoče je, da sploh ni bila njegova postelja.