KONTRA, RE, SUB... Kot kaže, se bodo gostovanja, recimo temu mlajših in manj razvpitih, ansamblov iz Slovenije in Srbije še nekaj časa godila po načelih daj-dam zunanjetrgovinske menjave. Zakaj? Zaradi naenkrat ogromne razdalje, ki ločuje državi in zaradi Hrvaške ter Bosne, ki sta vmes in v katerih menda vsaj srbski ansambli ne bodo mogli imeti postojank, uh, exjugoslovanske turneje ter s tem zmanjšati stroške organizatorjev. Pri tokratnem srbskem udarcu na Slovenijo je tako ob boku novogoriške firme Shelter sodelovalo ljubljansko kulturno društvo Mihajlo Pupin, četverica skupin pa je prišla igrat v Ljubljano in drugam v odgovor na gostovanje štirih slovenskih skupin v Beogradu. Zunanjetrgovinska menjava se je, sodeč po odzivih v prestolnici Jugoslavije in po četrtkovem sporedu v KUD-u F. Prešeren, iztekla v obojestransko zadovoljstvo. Morda v večje zadovoljstvo srbskega, za nastope tujih skupin prikrajšanega občinstva, kot tukajšnje koncertne publike, študentarije in ljubljanskih srajc, ki so čez praznike, ko sav normalan svet, uprizorili pobeg iz Ljubljane in za sabo kljub zanemarljivi vstopnini 1000 SIT pustili polprazno, a zadovoljno kudovsko dvorano. Verjetno zadovoljno tako s prvimi nastopajočimi, beograjskimi metalci Svarog, kot z zabavljači kalibra Zabranjenog pušenja, Ništa ali logopedi, ki so zaključili večer. Obvezno zadovoljno pa z novosadskimi Love Hunters, na glamovski blišč sedemdesetih z obilo humorja navezujočo se posadko, ki ji načeluje epski, po bluzovsko prekajeni glas pevca Mumina, ter s Šabčani Goblini, ki bi me z domiselnimi aranžmaji, močnim in natančnim igranjem in, konec koncev, coverjem Videosexovega Kako bih volio da si tu, skoraj prisilili, da (spet) vzljubim pank. Muzikantskih spretnosti torej ni manjkalo, kakor tudi ne duha sodobnosti in vonja po endemičnih posebnostih, hja, v prihodnje bi si bilo morda želeti le ustreznejšega termina, ki je tokrat ustrezal le poslušalcem iz Hrvaške, recimo KUD Idijotom.