Lojze Peterle (Nova Slovenija) je bil vesel včerajšnjega pogovora, čeprav se je zgodil za mnoge prepozno. Upa, da bo ta nova politična občutljivost naposled prispevala k takemu soočenju z nesrečnim zgodovinskim poglavjem, kot so ga sposobni civilizirani narodi in demokratične države. Če pa gre le za poskus ponovnega pokritja zločinov, pravi Peterle, ne bo šlo. Država sprave ne more ukazati, ugotoviti pa je treba dejstva, obsoditi in to poglavje zapreti. Sklicevanje na pomanjkanje denarja pa je zavrnil, češ da se ve, da denarja ni hotelo biti, sodni postopki pa se do zdaj niso niti še prav začeli. Tako kot v državnem zboru doslej ni bilo mogoče obsoditi nasilja v imenu komunizma. Peterle bi poziv državnega zbora proti strahu nadgradil z zakonom, kratkim, sprejetim po hitrem postopku. Z njim bi molka odvezal vse, ki jih je k temu primorala "nedemokratična oblast". Ob obravnavi zadnjih dveh ombudsmanovih poročil je državni zbor po mnenju Janeza Podobnika (SLS+SKD) samo z glasom nasprotovanja sprejel najbolj obvezujoč sklep, ko je pristojne pozval, naj ukrenejo vse za dostojno obeležitev grobišč po vojni pobitih, njihov simbolni pogreb, spiske teh ljudi in za pietetno ravnanje z najdenimi posmrtnimi ostanki. Vlada bi morala pospešiti tudi sprejetje zakona o vojnih grobiščih, ker ima tako simbolno kot konkretno vrednost, in to tako, da bi ga bilo mogoče uresničevati že prihodnje leto, ne šele 2003. Podobnik je tudi za nadaljevanje prizadevanja državnega zbora iz druge polovice devetdesetih, da bi bili sprejeti deklaracija o komunizmu in izjava o spravi. Miran Potrč (ZLSD) bo vesel, če bo najnovejša pobuda pomagala ugotavljanju zgodovinsko objektivnih dejstev, osvetlila "dejanja, ki jih vsi obsojamo", in prispevala k preseganju travm - posameznikov in družbe. Državni zbor bi se po njegovem tudi moral odločiti, ali še ima voljo za deklaracije, pa kakšne bi bile.