Glasbeno plat izvedbe je prevzel izkušeni dirigent Ivor Bolton, specialist za Mozartove komorne opere. Na voljo je imel solidni Mozarteum Orkester iz Salzburga, medtem ko je bil zbor sestavljen iz članov dunajske državne opere, a niso bili na odru, kjer je bilo prostora za štiriindvajset svatov in nevest (igralcev), ampak so dvakrat prišli ob orkester v orkestrski jami. Čeprav so pred predstavo napovedali, da je nemška koloraturna sopranistka Diana Damrau indisponirana in da ne bo mogla peti Blonde, je bila še vedno najboljša. Njen glas je prodoren, lep, izrazit, tehnično dovršen. Angleški basist Peter Rose kot Osmin je bil igralsko sijajen, pevsko pa skromnejši, zlasti v nižinah se je komaj lovil. Sopranistka Iride Martinez iz Kostarike je nihala od dobrih mest do površno izpeljanih koloratur, ki so tu past za še tako dobro pevko. Predvsem ji manjka naravnejše petje. Tenorista Jonas Kaufmann kot Belmonte in Dietmar Kerschbaum kot Pedrillo sta bila solidna in sta v režiji, pri kateri sta se morala nenehno slačiti in oblačiti, pa še peti in igrati, paziti, da ne padeta spričo nemogočih odrskih položajev, še dobro preživela.