Oslobodjenje pa med drugim ugotavlja, da se Miler v Brechtovi dramaturgiji počuti kot v svojem rojstnem kraju. Avtor članka Vojislav Vujanović ocenjuje, da Miler vedno zlahka najde svoje sodelavce, igralce, ki z notranjim zadovoljstvom sprejemajo naloge, ki jim jih zastavlja, ter igrajo s čudežno lahkotnostjo. To lahkotnost kritik posebej prepoznava v igri glavnega protagonista Jerneja Šugmana. O njem še piše, da je svoje fizične predispozicije preoblikoval v odvečni govor svojega junaka, telo je osvobojeno vsakršnega krča, kakor da lebdi v prostoru, njegov glas je prodoren, četudi se zdi, da skorajda nehote izgovarja besede, gibi pa izraščajo iz tega telesa tako, kakor da jih ne bi hotel izvesti. Njegova lahkotnost se prenaša tudi na druge igralce. Gledalca pa takšna igra zanese, tako da pozabi slediti sporočilu, ki izžareva iz strukture dogajanja na odru. Med igralci, ki ostajajo na ravni režiserjevih nalog, ocenjevalec omenja Zvezdano Mlakar, Matijo Rozmana in Natašo TičRalijan.