Predlog zakona o RTV Slovenija je spet odprl vprašanje, za katero smo mislili, da je že zdavnaj rešeno: v čem je razlika med javnim in državnim medijem. Najbolj enostavna definicija javnega medija je, da ga financira javnost, da deluje v interesu javnosti (služi javnosti) in da je odgovoren javnosti. Kaj pa je značilnost državnega medija? Financira ga država, nadzoruje ga država in služi interesom države. Javni servis je glas javnosti, ki ga ne moreta in ne smeta utišati ne država ne kapital. Zagovarjati model javnih medijev danes, v času tržnega liberalizma, je položaj, ki na neki način spodkopava samega sebe. Nasproti teatralnemu besednjaku zagovornikov komercialnih medijev, kot so svoboda pred državnim nadzorom, svoboda individualne izbire, kakovost v različnosti, nastopajo svoboda izražanja, univerzalnost dostopa, neodvisnost in avtonomija, odgovornost ter načelo solidarnostnega plačevanja. Nasproti številkam o poslušanosti in gledanosti stoji ideja, ki pa s številkami ni podprta, o pluralnosti stališč in mnenj, statistično nepomembnih mnenj različnih manjšin v družbi.