Telo mi je še vedno drhtelo, kljub temu pa sem se zavedal, da mi od takšnega zasledovalca ne preti nobena nevarnost. Obrnil sem se in čakal, da se mi približa in ga bom lahko ogovoril. Če je tujec ali siromak in mu je pomoč potrebna, jo bo tudi dobil. Napravil je še nekaj korakov, potem pa je obstal tudi on. Videti ga še vedno nisem mogel. Ko sem šel naprej, mi je sledil. Ko sem obstal, je obstal tudi on. Zagata je postala nerešljiva. Ni je bilo mogoče odgnati, povsem priklicati v resničnost pa tudi ne. Zamižal sem in si zatisnil ušesa, da bi se znebil glasov iz teme, in upal, da bo prisluh izginil.