»Otroci so takoj predlagali najrazličnejša čustva, na koncu pa smo se dogovorili, da zapojemo o jezi in si izmislijo primerne gibe. Predlogov je bilo veliko, izbrali pa smo najbolj pogostejše. Če si jezen in če jezo rad bi še delil z nekom, močno stisni roko v pest, si zažvižgaj na ves glas, daj poskoči na vso moč, močno butni z nogo v tla …«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
predlagali predlagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
najrazličnejša različen splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, množina, tožilnik
čustva čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
koncu konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pa pa priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogovorili dogovoriti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
zapojemo zapeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
o o predlog; mestnik
jezi jeza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
izmislijo izmisliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
primerne primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
gibe gib samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Predlogov predlog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
izbrali izbrati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pa pa priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
pogostejše pogosto splošni prislov; primernik
Če če podredni veznik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
jezen jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
in in priredni veznik
če če podredni veznik
jezo jeza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
rad rad splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
še še členek
delil deliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
z z predlog; orodnik
nekom nekdo nedoločni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
stisni stisniti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
roko roka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
pest pest samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
zažvižgaj zažvižgati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
ves ves celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
daj dati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
poskoči poskočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
vso ves celostni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
moč moč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
butni butniti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
nogo noga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
v v predlog; tožilnik
tla tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
zapri
vir: Zavod za šolstvo
leto nastanka: 2009
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Da sije sonce : didaktične igre
avtor: Marijana Kašnik Janet, Evgen Janet, Mirjam Senica, Metka Kališnik Šavli